Slovenščina: ustno, obdobja in dela

1. del: obdobja (čas, predstavniki, značilnosti). 2. del: vsako delo posebej. ★ = kolikokrat je bilo vprašano na ustnem (2., 9. in 10. 11.).

Časovni trak

1918–1930

Ekspresionizem (med vojnama)

30. leta → ok. 1960

Socialni realizem (od 30. let, med vojno in še 15–20 let po njej)

1945–1950

Graditeljski aktivizem, lopatarsko-kramparska poezija

1950–1960

Intimizem, nato eksistencializem (črni val), konec 50. let modernizem

1960–1980

Modernizem, ultramodernizem, ludizem, avantgarda

1980–1990

Postmodernizem

1. del: Obdobja

Slovenija med vojnama (ozadje) 1918–1941

Zgodovina

1918 razpad Avstro-Ogrske → Država SHS → Kraljevina SHS → 1929 Kraljevina Jugoslavija.
1920 izguba ozemlja: koroški plebiscit (del Koroške Avstriji), rapalska pogodba (Primorska Italiji).
1941 pristop k trojnemu paktu, demonstracije, 6. april napad. Nemci: Gorenjska, Štajerska; Italijani: Ljubljana, Notranjska, Dolenjska; Madžari: Prekmurje. Aprila nastane OF.

Kultura

Ljubljanska univerza, SAZU, Radio Ljubljana; reviji Ljubljanski zvon, Dom in svet.

Pesniki

Vodilna Župančič in Gradnik; še Vodnik, Kocbek, Udovič.

Smeri

Ekspresionizem (20. leta) → socialni realizem (30. leta).

★ Nejc: »Predstavi obdobje med vojnama (letnica, smeri, predstavniki)«

Ekspresionizem 1918–1930

Beseda

ekspresija = iztis, izraz notranjega (pesnik iztisne iz sebe, kar čuti).

Predstavniki

Srečko Kosovel, Miran Jarc, Anton Podbevšek, Ivan Pregelj, Slavko Grum.

Problem

Človek je nemočen v velikem mestu, med tovarnami in stroji; družba je izgubila moralne vrednote; vrh je 1. svetovna vojna. Človek čuti skrajno stisko.

Česa si želijo

Novo človeško skupnost: bratstvo, humanost, ljubezen; »novi človek«, čista človečnost.

Glavno načelo

Človek se lahko moralno spremeni samo skozi trpljenje: pade na dno in zakriči (padec in krik).

Slog

Nasilne, nenaravne besedne zveze; svet, kot ga čuti razbolena duša, ne kot ga vidimo.

Zvrsti

Lirika ✔: pesem je krik (razsekana, vzkliki, stopnjevanje).
Dramatika ✔: kratke drame (enodejanke, dvodejanke), dialogi se ne razvijejo, junak oznanja nove ideje; najpomembnejši Grum.
Pripovedništvo ✘: ni se razvilo, kvečjemu črtica.

Dela

Kosovel: Ekstaza smrti; Pregelj: Matkova Tina (glej 2. del).

★★★ Mitja, Nejc, Žiga: letnice, avtorji, značilnosti, »česa si želijo«, »ali so se razvile vse 3 zvrsti«

Socialni realizem od 30. let do ok. 1960

Čas

Od 30. let, traja med vojno in še 15–20 let po njej.

Glavna značilnost

Realistično pisanje o stvarnem življenju malih ljudi (revni, kmetje), ki delajo za korist drugih za golo preživetje. Pokaže vzroke in posledice družbenih pojavov. Zemlja je edini vir preživetja.

Katere težave ima človek

Revščina, delo za bogate, razlike med bogatimi in revnimi, kmečko vprašanje, pogosto tudi narodno vprašanje.

Zakaj to ime

socialni = o družbenem položaju malih ljudi; realizem = stvarno opisovanje. (Razlage imena v gradivu ni.)

Predstavniki

Pripovedništvo (kmečko vprašanje): Prežihov Voranc, Miško Kranjec, Ciril Kosmač, France Bevk, Ivan Potrč, Anton Ingolič.
Lirika (stvarno, preprosto): Tone Seliškar, Mile Klopčič.
Dramatika: Bratko Kreft, Ivan Potrč.

Delo

Prežihov Voranc: Samorastniki (glej 2. del).

★★★ Mitja, Nejc, Tijan: glavna značilnost, predstavniki, »katere težave ima človek«, »zakaj tako ime«

Književnost po 1945 (ozadje) 1945 → danes

Razdelitev: Štiri obdobja: 1945–1950 graditeljski aktivizem, 1950–1960 intimizem in eksistencializem, 1960–1980 modernizem, ludizem, avantgarda, 1980–1990 postmodernizem.
Lopatarsko-kramparska: 1945–1950, po vzoru sovjetskega socialističnega realizma. Lopata in kramp = poezija o gradnji in obnovi po vojni. Vzporedno se nadaljuje socialni realizem.
Hibridna tvorba: Stare smeri obstajajo hkrati z novimi, ki se hitro menjajo.
Zgodovina: Oblast KPJ; 1948 spor s SZ; 1980 smrt Tita; april 1990 prve večstrankarske volitve; plebiscit 23. 12. 1990; samostojnost 25. 6. 1991. Cenzuro odpravi šele demokratizacija.
Zamejska: Boris Pahor, Alojz Rebula, Florjan Lipuš.

Pesniška generacija	Predstavniki
Predvojna (metafizične teme, svobodni verz)	Matej Bor, Cene Vipotnik, Kocbek, Udovič
1. povojna, 1. skupina = intimisti	Minatti, Krakar, Pavček, Kovič, Menart, Zlobec
1. povojna, 2. skupina = eksistencialisti, »črni val«	Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša
2. povojna (modernisti, ludisti, konkretna poezija)	Svetlana Makarovič, Tomaž Šalamun, Niko Grafenauer …
3. povojna (postmodernisti)	Milan Jesih, Milan Dekleva, Boris A. Novak …
4. povojna (rojeni ok. 1960)	Alojz Ihan, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Debeljak, Maja Haderlap

★★★ Mitja, Nejc, Luka: »Kako smo razdelili slovensko književnost?«, »Zakaj lopatarsko-kramparska?«, »Katera je prva smer po vojni?«

Intimizem 1950–1960

Beseda

lat. intimus = notranji, najbližji, zaupen, iskren.

Začetnik

Ivan Minatti (iz vojne v osebno poezijo), pridruži se Lojze Krakar.

Vrh

Zbirka Pesmi štirih (1953): Menart, Pavček, Zlobec, Kovič.

Predstavniki

Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Ivan Minatti, Lojze Krakar.

Značilnosti

Spet osebna izpovednost: subjekt je prvoosebni, enak avtorju, umika se vase.
Namesto vojnih tem intimni svet malega, urbanega človeka.
Teme: vrednost posameznika, mladost, prijateljstvo, ljubezen, nostalgija.
Konflikt med idealom in stvarnim svetom → obup, pesimizem, razočaranje; iskanje smisla.
Mali človek prikazan s sočutjem, nostalgijo, tudi ironijo in humorjem.
Oblika: tradicionalna (Menart, Zlobec) ali svobodni verz; slog obuja novo romantiko (metafore).

Dela

Krakar: Med iskalci biserov; Menart: Croquis; Kovič: Južni otok (glej 2. del).

★★★ Mitja, Nejc, Tijan: od kdaj do kdaj, značilnosti, predstavniki

Eksistencializem, »črni val« konec 50. let, 60. leta

Čas

V obdobju 1950–1960 se za intimizmom pojavi eksistencializem. (Točnih let gradivo ne da.)

Filozofija

Človek je svoboden, sam izbira, zato je sam odgovoren za svoja dejanja. To prinaša tesnobo, krivdo, odtujenost, strah, gnus.

Svet

Sartre, Camus (filozofija absurda); zametki: Dostojevski, Tolstoj, Ibsen.

Slovenski predstavniki

Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša (1. povojna generacija, 2. skupina).

Značilnosti

Brezosebna poezija (ni »jaz«), nasprotje intimistov.
Temen obup, skrajna osamljenost, odtujenost, psihična in fizična bolečina, trpljenje do smrti.
Zato ime »črni val« v slovenski poeziji.
Absurd: svet nima smisla, človek pa vseeno vztraja.

Dela

Zajc: Črni deček; Strniša: Večerna pravljica; Camus: Tujec (glej 2. del).

★★★ (prek Črnega dečka) Luka, Tijan, Žiga: »Absurd, predstavnik«

Svetovna književnost po 2. svetovni vojni po 1945

Ozadje: 60 milijonov mrtvih, holokavst, atomski bombi (Hirošima, Nagasaki), hladna vojna, OZN; 1968 študentski nemiri; 1969 človek na Luni; padec berlinskega zidu; razpad SZ in Jugoslavije.
Eksistencializem: Sartre, Camus (glej zgoraj).
Modernizem po 1950: Novi roman (Robbe-Grillet, Butor); gledališče absurda (Beckett, Ionesco).
Postmodernizem: Mešanje resne književnosti s trivialnimi žanri (kriminalka, grozljivka, ljubezenska). Borges (predhodnik), Eco, Calvino, Süskind, Barth, Kiš.

Na ustnem še ni bilo, je pa v gradivu.

2. del: Dela

Srečko Kosovel: Ekstaza smrti 1925 · ekspresionizem

Avtor

1904–1926. Najprej impresionizem (kras, mati, smrt), nato ekspresionizem. Konsi = konstruktivistične pesmi, zbirka Integrali, najmodernejša slovenska poezija tistega časa.

Ekstaza

Stanje zamaknjenosti (kot izven sebe, v transu).

O čem govori

Vizija stare Evrope, ki umira (večer, rdeča morja krvi). Evropski človek je kriv, ker se je s kapitalizmom odtujil naravi in dobroti. Šele s smrtjo zadnjega pride doba sprave. Vpliv Spenglerja (propad zahoda), Kosovel pa misli le propad kapitalizma.

Ideja

Človek se mora preroditi; krvava preroditev prinese trpljenje.

Krik

Pesem je množinski krik po prenovitvi človeka (vzkliki, refren, stopnjevanje).

Refren

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti.«

Barve

Zlati stolpovi, bele kupole = blišč in bogastvo kapitalizma.
Zlata: bogastvo → lakomnost → na koncu pomiritev.
Rdeča: revolucija, nasilje, kri.
Zelena: novo, vitalno; ponavlja se zaradi kontrasta (zelena poljana proti morju žgoče krvi).

Zlati žarki

Sonce je uničevalec, a omogoči novo življenje: »Z zlatimi žarki sijalo bo sonce na nas, evropske mrliče.« Stari svet je umrl, pride sprava.

Voda

Vir življenja, očiščenje, preporod. »Vode ni, da bi pral svojo krivdo.« Voda je tudi v Krstu pri Savici. Potop = propad Evrope.

Stopnjevanje

»dokler ne padeva jaz in ti, / dokler ne pademo jaz in vsi, / dokler ne umremo pod težo krvi«

Tisočkrat mrtvi

evropski človek = nemoralna oseba.

★★★ Mitja, Nejc, Žiga: o čem govori, barve, zlati žarki, zelena, krik, pomen imena, voda, refren, stopnjevanje, mnenje

Ivan Pregelj: Matkova Tina religiozni ekspresionizem

Avtor: Najpomembnejši pripovednik ekspresionizma, katoliški pisatelj, zgodovinski romani. Osebe so razklane med duhovnostjo in telesnostjo, zato jih muči krivda.
Snov: Dopolnilo k romanu Tolminci: tolminski kmečki upor, april 1714. Voditelje (Janez Gradnik …) v Gorici usmrtijo.
O čem govori: Tina je noseča (7. mesec) z zaročencem Janezom Gradnikom, ki ga bodo usmrtili. Gre v Gorico, da bi ga še enkrat videla. Pot = križev pot. Žene jo ljubezen do Janeza in nerojenega otroka.
Zakaj je obsojena: Bo imela nezakonskega otroka; okolica in oče jo obsojata, oče Matko (pijan krčmar iz Volč) jo zmerja z »lovačo«. Razpeta je med ljubeznijo, krivdo in strahom pred božjo kaznijo.
Mrtva glava: »Vzela bom tvojo glavo v svoje naročje, Janez …« → spominja na Salomo.
Sporočilo: Iz stiske človeka reši samo Bog (zato religiozni ekspresionizem).
Podčrtane besede: Kažejo ekspresionizem v jeziku: dovršni glagoli, pridevnik »strašen«, nasprotja, vzkliki.
Drugi slogi: Barok (telo-duh), realizem (natančen kraj in čas), simbolizem (zvonovi, netopir, cvetoča češnja).

★ Luka: o čem govori, Tina noseča, zakaj gre k njemu, mrtva glava, podčrtane besede, religiozni ekspresionizem

Prežihov Voranc: Samorastniki 1940 · socialni realizem

Avtor: Lovro Kuhar (1893–1950), Kotlje na Koroškem; pobegnil iz avstrijske vojske, član KPJ, med vojno v taborišču. Dela: Požganica, Doberdob, Jamnica, Samorastniki, Solzice.
Zgradba: Okvirna + vložena pripoved. Okvir: pisatelj s prijateljem na Karnicah; starka Nana pripoveduje zgodbo o svoji materi Meti.
Osebe: Meta (revna dekla, hči Hudabivke), Ožbej (sin bogatega Karničnika), njuni otroci (Gal, Gaber …), graščinski gospod, birič.
Zakaj Karničnik preganja ljubezen: Meta je revna; zveza je hiši »v največjo sramoto«, Meta ne bo nikoli Karničnica, »rajši razdedinim sina«.
Graščina: Ponudijo 50 rajniš za vsakega otroka, da se odpove Ožbeju. Meta: »Temu, kar ni moje, se odpovem, temu pa, kar je moje, se ne odpovem.« Zato jo tepejo na stolu.
Samorastniki: = Metini otroci; rastejo brez očeta in brez pomoči, pa vseeno uspejo.
Meta = simbol: Neuničljivosti malega človeka: vztraja kljub mučenju. Otroke nauči: branite svojo čast, ne dajte se teptati.
Socialni realizem: Stvarno življenje; mali ljudje so trdoživi, vztrajni, borbeni; skupnost; zemlja kot vir preživetja.

★★ Luka, Tijan: zgradba, kdo nastopa, zakaj je Karničnik preganjal ljubezen, zakaj je Meta simbol

Lojze Krakar: Med iskalci biserov intimizem

Moto

Nabiranje biserov je eden najtežjih in najnevarnejših poklicev; za en biser povprečno 2000 školjk.

O čem govori

I. Iskalci gredo molče »s svinčenimi koraki« kot vojaki v smrt in jetniki v celice; ocean čaka, da se »napije njihove krvi«.
IV. Subjekt tone na dno kot »potopljeni kip«; dno je »zelen pekel«, »pisan raj, enak peklu«.
VII. »Iskati bisere – čemu?« Biser ne pogasi žeje in ne uteši lakote. Raje posadi riž, izkoplji vodnjak, rodi rod. Tisoči so že bili, tebe ne bo nikoli več, in »tudi biseri umro«.

Zakaj se sprašuje

Ali je vredno tvegati življenje za nekaj, kar ne nahrani in tudi samo mine? Bolje živeti preprosto.

Biser

= ideal (lepota, smisel); to je intimistični konflikt med idealom in stvarnim svetom. (Ta razlaga ni iz zapiskov.)

★ Mitja: »O čem pripoveduje?«, »Zakaj se sprašuje: iskati bisere, čemu?«

Janez Menart: Croquis (kroki) 1960 · intimizem

Izšla: 1960, zbirka Časopisni stihi.
Likovna pesem: Carmen figuratum: srednji del je natisnjen v obliki risbe (med madeži od kozarcev).
Upodobljeno: Kavarna, marmorna miza, kozarček konjaka, lužica, kjer se je polil.
Subjekt: Prvoosebni, sam v kavarni; s prstom (»čopič«) v lužici (»paleta«) lenobno riše.
Realni svet: Miza »marmor, mrzel, siv – življenja otipljiva prispodoba«: življenje je hladno in sivo.
Sanjski svet: Kar nariše: hišica, drevo, sonce, klopica, roža, stezica, lepa žena med rožami.
Natakar pobriše: »pobere vse in mizico pobriše« = realnost izbriše sanje. Subjekt skoraj žalostno: »Gospod natakar, še en konjak prosim!«
Konec: Sanje so izginile, z novim konjakom bo spet risal oz. pozabil; konec je ironičen in žalosten. (Ta razlaga ni iz zapiskov.)

★★ Nejc, Tijan: kaj je upodobljeno, subjekt, realni in sanjski svet, ko natakar pobriše, likovna pesem

Kajetan Kovič: Južni otok intimizem

Avtor: Intimist (Pesmi štirih).
Otok: = idealen svet, po katerem subjekt hrepeni, a hkrati dvomi, ali obstaja (»In slutnja, da ga ni«).
Pravljičen: Izvemo iz glagolov »vzhaja«, »traja«, »gre na dno«: otok je nestalen, premika se. Obstaja samo, če verjameš vanj, kot pravljična bitja.
Metafore: Morje = življenje; zvezda = zanesljivo vodstvo; nova ladja = možnost za pot.
Otok kot metafora: Subjekt zatrjuje »Je južni otok. Je.« → otok postane metafora za ideal.
Zakaj imeti svoj otok: Daje bivanju smisel; obstoj je odvisen od volje in vere v svoj ideal. Življenje je odprta možnost.

★★ Mitja, Luka: o čem izpoveduje, kaj otok predstavlja, metafora, kje izvemo, da je pravljičen, zakaj je pomembno imeti svoj otok

Dane Zajc: Črni deček 1961 · eksistencializem, absurd

Avtor

Pesnik življenjske groze in obupa; uvede ekspresionizem in nadrealizem v povojno liriko; književnik absurda; črni val. Zbirke: Požgana trava, Jezik iz zemlje, Ubijavci kač, Zarotitve.

Izšla

1961, Jezik iz zemlje: odpove se romantični govorici, piše v silovitem, prvinskem jeziku.

Čas

Zjutraj, opoldne, podnevi, ponoči = večna sedanjost; vse ima simboličen pomen.

Simboli

Deček = vsak posameznik, ki mora smisel najti v sebi.
Ptice = ideali, hrepenenja, želje.
Puščava = svet, v katerem živi človek. Starci = sovražno okolje. Sonce, zvezde = uničevalci.

Kaj je absurdno

Deček spušča ptice, sonce pa jih sproti ubija; je sam, a ne sme bežati, ker ima naročje polno ptic. Vztrajanje nima smisla.

Sizif

Spuščanje ptic = Sizif, ki potiska skalo v hrib.

Vztrajati?

Da: človek vztraja, ker ima svoje ideale; vztrajanje pomeni odločitev za življenje, takšno, kot je.

Slog

Anafora (stojiš, razpadejo, ptice …), paralelizem, aliteracija in asonanca (p + sičniki = vzletanje ptic, sikanje kač).

★★★ Luka, Tijan, Žiga: kaj je absurdno, ptice, Sizif, ali je pomembno vztrajati v nesmislu

Gregor Strniša: Večerna pravljica 1959 · eksistencializem

Avtor

1930–1987, pesnik in dramatik (Samorog), črni val; kozmična poezija: človek je majhen v velikem vesolju.

Izšla

1959, prva zbirka Mozaiki.

Oblika

3 kitice po 4 verze; asonanca namesto rime (pokom – bobnov, kamni – pajki); edina rima hiši – miši.

O čem govori

Gozd ponoči oživi: drevesa odpro debla, srca v njih bijejo kot bobni; kamni hodijo »kakor orjaški sivi pajki«.
Na drugi strani gozda v temni hiši spijo ljudje kot sive miši; mačke sanj se igrajo z njimi.

Simboli

Miši = ljudje (majhni, nemočni); mačke = sanje (plenilci). Sobe = »jame«, zavetje ni varno.

Naslov

Ironičen: pravljica je lahkotna, ta je grozljiva (groteskna).

Tema

Groza bivanja, človekova majhnost in nemoč; človek ni gospodar niti v svoji hiši.

Slog

Poosebitev, primeri (pajki, miši), metafora »mačke sanj«, nasprotje velik–majhen, sive in temne barve.

Iz berila (Berilo 3, str. 72) in maturitetnih zapiskov, ne iz razreda.

★ Tijan

Albert Camus: Tujec eksistencializem, absurd

Tema: Tragični obstoj človeka v svetu brez smisla in Boga.
Glavna oseba: Mersault, mlad uradnik iz Orana (Alžirija) = absurdni človek.
1. del: Smrt matere, pogreb, Marija, uboj Arabca. Ne ve, da je absurden; drugim se zdi ravnodušen, čudak.
2. del: Ječa, čaka usmrtitev. Zave se absurdnosti, zavrne višji smisel; spovednika zgrabi za ovratnik.
Citati: »Danes je umrla mama. Morda včeraj, kaj jaz vem.« · »Nič, nič nima smisla in jaz vem, zakaj.«
Sporočilo: Upor zoper lažno misel, da ima svet smisel; vztrajanje je ena od možnosti.

Na ustnem še ni bilo; absurd je prišel pri Črnem dečku.